GRAHASTI TRAK

Ko pregledujem svoje zapiske o sedemdese- tero znamenitih slučajih, pri katerih sem tekom poslednjih osmih let proučeval metode svojega prijatelja Sherlocka Holmesa, najdem med njimi mnogo tragičnih, nekaj komičnih in ve¬ liko število takih, ki so samo čudni, a nobenega, ki bi bil vsakdanji. Ker je namreč delal bolj iz ljubezni do svoje umetnosti nego iz dobička- željnosti, ga ni bila volja lotiti se preiskave, ki ni imela nič nenavadnega ali celo fantastič¬ nega na sebi. Med vsemi temi mnogovrstnimi slučaji pa ne morem najti niti enega, ki bi nudil bolj posebne znake kakor oni, ki se tiče dobro znane surreyske rodovine Roylottov iz Stoke Morana. Tozadevni dogodki so se prigodili v prvih časih mojega združenja s Holmesom, ko sva ki sot samca začela deliti stanovanje v Baker Streetu. Mogoče je, da bi jih bil že prej objavil; a tisti čas sem obljubil molčati o celi stvari; in te obljube sem bil oproščen šele te¬ kom minulega meseca, ko je nenadoma umrla ona gospa, ki sem ji dal svojo obljubo. More¬ biti je ravno prav, da pride resnica sedaj n a 37 dan; doznal sem namreč, da se širijo glede smrti dr. Grimesbya Roylotta govorice, ki de¬ lajo vso zadevo celo bolj strašno kot je v res¬ nici bila. Bilo je prve dni meseca aprila leta 1883^, ko sem se neko jutro zbudil pa našel Sherlocka Holmesa že popolnoma oblečenega stati poleg moje postelje. Sicer je navadno bolj pozno vstajal; ker pa mi je ura na kaminu kazala, da je bilo šele četrt na osem, sem ga nekoliko začudeno in morda nekoliko nejevoljno pogle¬ dal, kajti bil sem reden in točen v svojih na¬ vadah. „Kaj žal me je, da te zbudim, Watson,“ je rekel, „ali taka je danes zarana usoda nas vseh. Mrs. Hudsonovo so zbudili ljudje, ona mene, jaz pa tebe.“ „Kaj pa je? Ogenj ?“ „Ne, klijent. Zdi se, da je pravkar dospela neka mlada ženska, ki je silno razburjena in hoče na vsak način z menoj govoriti. Sedaj čaka v vzprejemni sobi.. Ako pa hodijo mlade ženske ob tej rani uri po Londonu ter tirajo zaspane ljudi iz postelj, je moje mnenje, da je nekaj zelo nujnega, kar imajo povedati. Ako se pokaže, da je slučaj zanimiv, sem prepričan, da bi ga tudi ti prav izpočetka rad zasledoval. Zbok tega sem si mislil, da te moram na vsak način poklicati ter ti dati priložnost." „Dragi moj, za nič na svetu bi je ne hotel zamuditi." 38 Nisem poznal večjega veselja kot slediti Hol¬ mesu pri njegovih profesijonalnih preiskavah ter občudovati naglo sklepanje, ki je bilo hitro kakor spoznanje in vendar vsekdar utemeljeno na logični podstavi in ki je ž njim razmotaval predložene mu probleme. Urno sem se opravil in v nekaj minutah sem bil pripravljen' sprem¬ ljati prijatelja v vzprejemno sobo. Ko sva vsto¬ pila, je vstala neka črno .oblečena in močno s pajčolani zavita dama, ki je sedela pri oknu. ,,Dobro jutro, madam,“ je rekel Holmes ve¬ selo. „Moje ime je Sherlock Holmes. Ta go¬ spod tukaj je moj posebni prijatelj in sodrug, dr. Watson, ki morete spričo njega prav tako odkrito govoriti kakor pred menoj. Ha, veseli me, da je mrs. Hudsonova imela srečno misel, da je zanetila ogenj. Prosim, primaknite se bliže, jaz pa naročim čašo kave, kajti vidim, da vas mraz trese.“ „Ni mraz, ki me trese,“ je rekla ženska s tihim glasom ter zamenjala sedež, kakor je bila naprošena. „Kaj pa potem?" „Strah, mr. Holmes. Groza." Pri teh besedah je odgrnila pajčolan in opazila sva, da je bila v resnici v usmiljenja vrednemu stanju raz¬ burjenosti; obraz ji j e bil izmučen in bled, oci pa nemirne in prestrašene, kakor oči zasledo¬ vane živali. Njen obraz in postava sta bila ka¬ kor pri tridesetletni ženski, a lasje so bili p re ", pleteni s prezgodaj osivelimi, obraz pa je bil 39 izmučen in upadel. Sherlock Holmes jo je ošinil z enim svojih bistrih, vseobsežnih pogledov. „ Noben e ga strahu," je rekel tolažilno, se sklonil naprej ter jo potrkal po roki. „Prav nič ne dvomim, da kmalu vse uravnamo. Prišli ste danes zjutraj z vlakom, kajneda?" „Me-li poznate?" „Ne, pač pa vidim drugo polovico povrat¬ nega voznega lista v dlani vaše leve rokavice. Zgodaj ste se morali podati na pot, in vendar ste se že precej dolgo vozili z dvokolesnim lov¬ skim vozom po slabih cestah, predno ste do¬ speli do postaje." Dama se je močno zganila in se silno začu¬ dena ozrla na mojega tovariša. „V tem ni nobene skrivnosti, cenjena," je rekel ter se nasmejal. ,,Levi rokav vašega jo¬ piča je na nič manj nego sedmih mestih oškrop¬ ljen z blatom. In znaki so docela sveži. In med vsemi vozovi meče edinole dvokolesni lovski voz na ta način blato kvišku in to samo tedaj, ako sedite na levi strani voznika." ,.Vedite karkoli vam drago, vsekakor imate popolnoma prav," je rekla. „Od doma sem odšla še pred šesto uro, dospela do postaje Leatherhead dvajset minut po šestih ter prišla s prvim vlakom do postaje Waterloo. Ni mi mogoče še dalje prenašati te muke, zblaznim, ako bi še nadalje trpele. Nimam človeka, ki bi se mogla nanj obrniti — prav nikogar izvzemši enega, ki skrbi zame, ki mi pa more, ubožec, ,40 kaj malo pomagati. Slišala sem o vas, mr. Hol¬ mes; slišala sem o vas od mrs. Farintoshove, ki ste ji ob uri velike potrebe pomagali,- Pri njej sem dobila tudi vaš naslov. Oh gospod, ali ne menite, da bi tudi meni lahko pomagali in vsaj nekoliko razsvetili veliko temo, ki me obdaja? Za sedaj ni v mojih močeh, da bi vas poplačala za vaše usluge, čez en mesec ali dva se pa omo¬ žim, bom mogla razpolagati s svojimi dohodki, in vsaj potem boste spoznali, da nisem nehva¬ ležna/' Holmes se je obrnil k svoji delavni mizi, jo odprl ter vzel iz nje majhno knjižico, ki jo je začel pregledovati. „Farintosh,“ je rekel. „Oh, da, se že spo¬ minjam tega slučaja. Šlo se je za nekako tiaro z opali. Mislim, da se je zgodilo še pred tvojim prihodom, Watson. Samo toliko vam morem reči, madam, da bom srečen, ako se bom mogel enako skrbno pečati z vašim slučajem, kakor z onim vaše prijateljice. Kar se nagrade tiče, vam povem, da mi je moj poklic nagrada. Vseeno vam je pa na prosto dano, da poravnate vse stroške, ki bi jih morebiti imel, in sicer ob takem času, ki vam bo najbolj priličen. Sedaj vas pa prosim, da nam poveste vse, kar nam utegne služiti, da si ustvarimo pravo sodbo o celi zadevi." „Oh!“ je odvrnila naša obiskovalka. „Gro- zota mojega položaja obstoji pravzaprav v dej¬ stvu, da so moje bojazni tako negotove in da 41 moje sumnje odvise tako popolnoma od majh¬ nih okoliščin, ki se utegnejo zdeti drugim ma¬ lenkostne, da je eelo oni človek, ki imam do njega pred vsemi drugimi pravico obrniti se za pomoč in svet, po vsem tem, kar sem mu pove¬ dala, mnenja, da je vse skupaj zgolj domišljija nervozne ženske. Tega mi sicer ne pove narav¬ nost, pač pa lahko sklepam iz njegovih tola¬ žilnih odgovorov in proč obrnjenih oči. Slišala pa sem, da imate vi, mr. Holmes, globok vpo¬ gled v mnogotero zlobnost človeškega srca. Vi mi lakho svetujete, kako naj se gibljem sredi nevarnosti, ki me obdajajo." „Pozorno poslušam, madam.“ „Ime mi je Helena Stoner in živim pri svo¬ jem očimu, ki je poslednji preživeli ene najstar- ših saksonskih rodovin na Angleškem, namreč rodovine Roylott iz Stoke Morana na zapadni meji Surreya.“ Holmes je prikimal z glavo. ,,Ime mi je po¬ znano," je rekel. „Ta rodovina je bila svoje dni ena najboga¬ tejših na Angleškem in posestvo se je raz¬ prostiralo na severu preko meje v Berkshire, na zapadu pa v Hampshire. V poslednjem sto¬ letju pa so bili štirje dediči zapored nekaj raz¬ uzdanega in razsipnega značaja in v dnevih negentstva je eden izmed njih s kvartanjem docela upropastil rodovino. Ostalo ni drugega kakor nekoliko oralov zemlje in dvesto let stara hiša, ki se sama kar šibi pod velikimi dolgovi. 42 Poslednji potomec je životaril na tem posestvu ter živel strašno življenje plemenitaškega re¬ veža; ko pa je edini njegov sin, moj očim, spo¬ znal, da se je treba prilagoditi novim razme¬ ram, si je izposodil od nekega sorodnika nekaj denarja, da je dokončal zdravniške študije; nato pa je odšel'v Kalakuto, kjer si je s svojim znanjem in svojim krepkim značajem ustanovil veliko prakso. Nekoč pa je v veliki jezi, ki jo je povzročila cela vrsta tatvin v njegovi hiši, udaril svojega kletarja, domačina, s tako silo, da je umrl, njemu pa se je le s težavo posre¬ čilo uteči smrtni kazni. Vseeno pa je prebil dolgo vrsto let v ječi, pozneje se pa je kot raz¬ očaran in čmerikav človek vrnil zopet nazaj na Angleško. „Za časa svojega bivanja v Indiji se je dr. Roylott poročil z mojo materjo mrs. Stoner- jevo, mlado vdovo generalmajorja Stonerja od bengalskega topništva. Moja sestra Julija in jaz sva bili dvojčici in komaj dve leti stari, ko se je mati vnovič omožila. Imela je precej de¬ narja, nič manj kot tisoč funtov na leto; in ves ta denar je izročila dr. Roylottu z določbo, da se nama izplača neka gotova letna vsota v slu¬ čaju, da se ena izmed naju omoži. Kmalu po našem povratku na Angleško pa nam je mati umrla — našla je smrt pred osmimi leti pri neki železniški nesreči blizu mesta Crewe. Dr. Roylott je nato opustil Svoje poizkuse, da bi se ustanovil v Londonu ter je vzel naji s seboj 43 na svoje staro podedovano posestvo v Stoke Moranu. Denar, ki ga nam je zapustila mati, je zadostoval za vse potrebe in vse je kazalo, da bo naša sreča nekaljena. „Toda v tem času se je zgodila z najinim očinom strašna izprememba. Namesto da bi si poiskal prijateljev ter obiskoval sosede pa spre¬ jemal njihove obiske — vsi so bili izpočetka sil¬ no veseli, da so videli enega Roylattov iz Stoke Morana zopet na svojem starem rodbinskem posestvu — se je pa zaprl v svojo hišo in je le redkokdaj prišel na dan; kadar pa je prišel, se je začel na vso moč prepirati z vsakim člove¬ kom, ki mu je prišel na pot. Nasilna narav, ki je segala vprav do blaznosti, je bila nekaj po¬ dedovanega pri moških članih njegove rodo¬ vine in v slučaju mojega očima je ta nasilnost — po mojih mislih vsled njegovega dolgega bivanja v tropičnih krajih — še narastla. Pri- godila se je cela vrsta sramotnih prepirov, iz¬ med katerih sta se dva končala pred policij¬ skim sodiščem, dokler ni očim končno postal strah cele vasi in so ljudje bežali pred njim, kadar se je prikazal; on je namreč neznansko močan človek in se v svoji togoti ne zna brz¬ dati. „Minuli teden je vrgel vaškega kovača preko ograje v reko in le s tem, da sem mu plačala ves den^r, ki sem ga mogla spraviti skupaj, mi je bilo mogoče preprečiti nov škandal. Ra¬ zen potujočih ciganov ni imel prijatelja in tem 44 potepuhom je dajal dovoljenje, da so smeli šatoriti na njegovem z robidovjem pokritem zemljišču ; v zahvalo pa je užival gostoljubnost njihovih šatorov in potoval včasih cele tedne ž njimi po svetu. Ljubil je tudi indijske živali, ki mu jih je pošiljal nek dopisovalec; sedaj ima enega ,čito (neke vrste leopard) in enega pavijana, ki se prosto gibljeta po posestvu in ki se ju sosedje skoraj enako boje kakor nji¬ hovega gospodarja. „Iz tega, kar sem vam povedala, lahko spo¬ znate, da nisva imeli s sestro Julijo nič kaj pri¬ jetnega življenja. Pri nas ni hotel ostati noben hlapec, nobena dekla, in dolgo časa sva sami opravljali vsa dela v hiši. Ko je umrla, je imela šele trideset let in vendar so ji že lasje siveli kakor meni.“ „Torej vam je sestra že umrla?“ „Umrla je pred dvemi leti in ravno o njeni smrti bi rada govorila z vami. Lahko si mislite, da nama je bilo spričo življenja, kakor sva ga midve živeli, kaj malo mogoče videti človeka najine starosti in stanu. Imeli pa sva neko teto, neomoženo sestro moje matere, miss Honorijo Westphailovo, ki živi blizu Harrowa, in sem- intja je bila nama dovoljeno obiskati jo za malo časa. Julija je bila tamkaj o Božiču pred dvemi leti, in tam se je seznanila z nekim začasno vpokojenim majorjem pomorskih čet, § katerim se je zaročila. Ko se je sestra povrnila domov, je oče izvedel o tej zaroki, vendar ni ugovarjal 45 ženitvi. Štirinajst dni pred dnevom, določenim za poroko, pa se je zgodil oni strašni dogodek, ki mi je vzel mojo edino tovarišico." Sherlock Holmes je doslej zaprtih oči slonel na svojem stolu in imel glavo zakopano v bla¬ zini, sedaj pa je odpel oči ter se ozrl na obisko¬ valko. „Prosim vas, bodite natančni glede podrob¬ nosti," je rekel. „To mi je kaj lahko storiti, kajti vsak do¬ godek onega strašnega časa se mi je vtisnil globoko v spomin. Kakor sem že povedala, je gradič precej star in sedaj stanujemo samo na enem krilu. Spalne sobe na tem krilu so v pri¬ tličju, družabne sobe pa v sredini poslopja. Izmed spalnic je prva dr. Rojdottova, druga moje sestre, tretja pa moja. Med seboj-sicer niso v zvezi, pač pa vse drže na en hodnik. Ali vam govorim dovolj jasno?" „Docela.“ ,,Okna teh treh sob drže na trato. V oni usodepolni noči se je dr. Roylott zgodaj podal v svojo sobo, dasi sva vedeli, da se ni podal k počitku; mojo sestro je namreč nadlegoval duh močnih indijskih smotk, ki jih je imel navado kaditi. Zbok tega je zapustila svojo sobo ter prišla k meni, kjer je sedela nekaj časa ter go¬ vorila o svoji bližnji poroki. Ob enajstih je vstala, da bi odšla, pri vratih pa je obstala in se ozrla. 46 ,„Povej mi, Helena/ je rekla, ,Ali si ponoči že kdaj cula kak žvižg?' „,Nikoli/ sem dejala. ,„Kajne, v spanju bi ti ne mogla žvižgati?' ,„Gotovo ne. Čemu pa vprašaš?' ,„Ker sem tekom zadnjih noči okoli treh zjutraj razločno slišala zamolkel žvižg. Spim rahlo in žvižg me je zbudil. Ne morem po¬ vedati, odkod je prišel — morda iz sosednje sobe, morda pa tudi iz trate. Dejala sem, da te vprašam, ako bi tudi ti slišala žvižg/ „,Ne, nisem. Tisti ničvredni cigani morajo biti.' ,„Prav mogoče. Ako pa bi prihajal iz trate, se čudim, da ga tudi ti nisi slišala/ ,„Jaz spim pač bolj trdno od tebe.' ,„No, to ni bogvekako velikega pomena/ se mi je nasmejala, zaprla vrata in nekoliko tre¬ nutkov pozneje sem slišala, kako je zavrtela ključ v ključavnici svojih vrat'." „Ali ste imeli vedno navado zaklepati se po¬ noči?" je rekel Holmes. „Vedno.“ „Zakaj pa?" „Menim, da sem vam že povedala, da je imel doktor enega čito in enega pavijana. Nisva se čutili varni, dokler nisva zaklenili svojih vrat." „Dobro. Nadaljujte s svojim poročilom." „V oni noči nisem mogla spati. Neko nejasno čustvo preteče nesreče me je tesnilo. Pomnite, 47 da sva bili s sestro dvojčici in znano vam je, kako nežne so vezi, ki vežejo dve tako tesno združeni duši. Divja noč je bila. Zunaj je tulil silen veter in dež je udarjal in prasketal ob okna. Naenkrat se je sredi vsega divjanja vihar¬ ja začul glasen krik prestrašene ženske. Planila sem s postelje, se ovila s šalom ter planila na hodnik. Ko sem odprla vrata, se mi je zazdelo, da sem šlišala tiho žvižganje, prav kakor mi ga je popisala sestra, nekoliko trenutkov pozneje pa zveneč glas, kakor da bi padlo nekaj kovin¬ skega. Ko sem hitela po hodniku, so se odprla vrata sestrine sobe in se počasi sukale na svo¬ jih tečajih. Prestrašena sem zrla vanje ne ve¬ doč, kaj se prikaže -izza njih. Pri luči hodni- kove svetiljke sem naposled videla priti svojo sestro: obraz ji je bil bled kakor smrt od groze, roke so tipale okoli iskajoč pomoči in cela njena postava se je opotekala semintja kakor da bi bila pijana. Pohitela sem k njej ter jo ob¬ jela,’/ tem trenutku se mi je pa zazdelo, da so Ji kolena odpovedala in zgrudila se je na tla. Zvijala se je kakor človek, ki trpi strašne bole¬ čine; njeni udje so bili grozno krčevito skrčeni. Izpočetka sem mislila, da me ni spoznala, ko pa sem se sklonila čez njo, je naenkrat zavpila z glasom, ki ga nikdar ne pozabim: ,Moj Bog! Helena! Trak (angl. band 1 ) ! Grahasti trak!' 1 Angl. besedo navajamo v bolje razumevanje, kar pomeni trak, pa tudi tolpo, četo. 48 Se nekaj drugega bi mi rada povedala in ka¬ zala je s prsti po zraku v smeri proti doktorjevi sobi, toda napadel jo je nov krč ter naredil konec njenim besedam. Planila sem na hodnik, glasno klicala očima in ga srečala, ko je v po¬ nočni obleki prihitel iz svoje sobe. Ko je dospel do moje sestre, je bila že brez zavesti, in ako- ravno ji je vlival brandyja v usta ter poslal v vas po zdravnika, je bil ves trud zaman; umrla je, ne da bi se bila zopet zavedla. Taka je bila strašna smrt moje ljubljene sestre." „En trenutek, prosim," je rekel Holmes. „Ali ste prepričani o tem žvižgu in kovinskem glasu? Ali lahko prisežete na to?" „Tudi koroner me je vprašal tako pri pre¬ iskavi. Prepričana sem, da sem čula to, vendar pa je mogoče, da sem se sredi tuljenja viharja in škripanja starega poslopja tudi motila." ,,Ali je bila vaša sestra oblečena?" „Ne, imela je ponočno obleko na sebi. V njeni desnici so našli poogljeni ostanek vžiga¬ lice, v levici pa škatlo vžigalic." „Kar spričuje, da je prižgala luč in se ozirala okoli sebe, ko je začula šum. To je važno. In do kakega zaključka je prišel koroner?" „Z veliko natančnostjo je preiskaval cel slu¬ čaj, kajti dr. Roylottovo obnašanje je bilo že davno znano po vsej okolici, a vendar ni mogel najti nobenega povoljnega vzroka smrti. Moje pričanje je dokazalo, da so bila vrata od 'zno¬ traj zaklenjena, okna pa zaprta s staromodnimi 49 oknicami s širokimi železnimi drogovi, ki smo jih vsako noč pritrdili. Skrbno je pre¬ iskal stene, in pokazalo se je, da so vse¬ povsod popolnoma masivne, in z istim uspehom so tudi natančno preiskali tla. Dimnik je širok, pa zaprt s štirimi velikimi zapornicami. Z ozi¬ rom na vse to je jasno,, da je bila sestra čisto sama, ko jo je smrt dohitela. Poleg tega ni bilo opaziti nobenega znaka kake nasilnosti na n jej.“ „Kaj pa strup?" „Zdravniki so jo preiskali tudi v tem oziru, pa brez uspeha." „Kaj pa je bil potem po vaših mislih vzrok smrti te nesrečnice ?“ »Moje mnenje je, da je umrla od samega strahu in nenadnega velikega razburjenja, dasi si ne morem misliti, kaj da jo je tako strašno prestrašilo." »Ali so bili v onem času cigani v bližini?' »Da, nekaj jih je bilo skoraj vedno tamkaj." »Res; kaj pa posnemate iz njenih besedi o nekem traku — o grahastem traku?" »Včasih sem mnenja, da je govorila te be¬ sede v deliriju, včasih pa zopet, da se nanašajo na kake ljudi, nemara prav na te cigane. Ni mi Pa seveda znano, ali so ji progasti robci, ki jih mnogi izmed njih nosijo okolo glave, nareko¬ vali oni čudni pridevnik, ki ga je rabila." Holmes je zmajal z glavo podobno človeku, ki ni malo ni zadovoljen. Sherlock, II. 4 50 „Te vode so zelo globoke,", je rekel; „prosiin nadaljujte s svojo povestjo." „Od tistega časa sta minuli dve leti in moje življenje je bilo tja do zadnjih časov bolj sa¬ motno kakor kdaj poprej. Pred mesecem dni pa mi je neki ljubi prijatelj, ki ga že mnogo let poznam, izkazal čast, da me je prosil za mojo roko. Ime mu je Armitage —• Percy Armitage — drugi sin mr. Armitaga iz Crane Waterja blizu Readinga. Očim ni ugovarjal tej zvezi in spomladi se nameravava poročiti. Pred dvema dnema so začeli delati neke poprave na zapah¬ nem krilu naše hiše; podrli so steno v moji spalnici, tako da sem se morala preseliti v sobo, v kateri je umrla moja sestra, in spati prav v oni postelji, v kateri je ona spala. Mislite si pa mojo grozo, ko sem snoči, ko sem ležala zbu¬ jena ter premišljevala o njeni grozni usodi, naenkrat zaslišala v nočni tišini tisti zamolkli žvižg, ki je oznanjal njeno smrt. Skočila sem pokonci in prižgala svetiljko; a ničesar ni bilo videti v sobi. Bila sem preveč prestrašena, da bi se vrnila v posteljo; oblekla sem se, se spla¬ zila iz hiše, kakor hitro se je zdanilo, najela v gostilni pri ,Kroni', ki se nahaja ravno na¬ sproti, dvokolesni lovski voz ter se odpeljala v Leatherhead, odkjer sem prišla naravnost semkaj z namenom, da bi govorila z vami ter vas prosila za svet." „Modro ste storili," je dejal moj prijatelj. „Ali ste mi pa vse povedali?" 51 „Da, vse." „Miss Roylott, tega niste storili. Svojemu očimu prizanašate." „Kaj pa hočete s tem reči?“ „V odgovor je Holmes odgrnil črne čipke, ki so ji obdajale roko, ki je počivala na kolenih naše obiskovalke. Na belih členkih je bilo vtis¬ njenih petero majhnih modrikastosivih lis, znaki štirih prstov in palca. „Okrutno se je ravnalo z varni," je rekel Holmes. Dama je močno zardela ter zopet zakrila svojo ranjeno roko. „Krut človek je," je dejala, »in nemara niti ne pozna svoje moči." Nastala je dolga tišina; Holmes si je z ro¬ kami podpiral glavo in nepremično zrl v prasketajoči ogenj. „Stvar je zelo globoka," je dejal naposled. »Na stotine je podrobnosti, ki bi jih rad vedel, predno določim smer našega delovanja. Vendar ne smemo niti trenutka izgubljati. Ako bi mi¬ dva še danes prišla v Stokes Moran, ali bi si niogla ogledati te sobe brez vednosti vašega očima ?“ »Slučaj je nanesel, da je povedal, da pojde danes v važnih zadevah v mesto. Verjetno je, da izostane cel dan, in tako ne boste imeli ni¬ kakršnih ovir. Imamo sicer hišno oskrbnico, vendar je stara in slaboumna, tako da jo za ta čas prav lahko odstranim." 52 „Izvrstno. Gotovo nisi proti temu izletu, Watson, kaj ? „Nikakor.“ v Potem pojdeva obadva. Kaj pa vi?“ „Ker sem že v mestu, bi naredila rada še eno, dve poti. Vrnem se pa z vlakom ob dva¬ najstih, tako da bom za vaš prihod pravočasno doma." „Pričakujte nas zgodaj popoldne. Tudi jaz imam še nekaj malega opraviti. Ali nočete počakati in zajtrkovati?" „Ne, moram iti. Lažje mi je pri srcu, ko sem vam zaupala svojo nadlogo. Popoldne vas torej pričakujem doma." Zagrnila si je obraz z go¬ stim črnim pajčolanom ter odšla iz sobe. ,,Kaj pa ti praviš k vsemu temu, Watson?” je vprašal Sherlock Holmes in se naslonil nazaj na svoj stol. „Cela zadeva se mi zdi nad vse temna in čudna." „Da, zelo temna in čudna." „Ako pa ima dama prav, ko pravi, da so zidovje in tla cela in trdna, in da skozi vrata, okno in dimnik ni mogoče priti v sobo, potem je morala biti njena sestra brez dvoma sama. ko je tako skrivnostno umrla." „Kaj pa potem s tem nočnim žvižganjem m z jako čudnimi besedami umirajoče ženske?” „Tega si ne morem tolmačiti." „Ako združiš to ponočno žvižganje, nav¬ zočnost ciganov, ki so v prijateljskih odno- 53 šajih s tem starim doktorjem, dalje dejstvo, da imamo vse vzroke misliti, da ima doktor nekak vzrok, da prepreči poroko svoje pastorke, še dalje besede umirajoče o nekem traku ali tolpi, (angl. oboje: band), in končno dejstvo, da je miss Helena Stonerjeva slišala nek kovinsk glas, ki ga je utegnil povzročiti eden onih ko¬ vinskih drogov, s katerimi so oknice pritrjene in ki je padel zopet nazaj na svoje mesto, potem mislim, da imamo dovolj vzroka misliti, da se da cela ta skrivnostna zadeva pojasniti v teh mejah." „Kaj pa so cigani zakrivili?" „Tega si ne morem misliti." „Jaz vidim mnogo pomislekov proti taki teoriji." „Jaz tudi. In prav iz tega vzroka se podava še danes v Stokes Moran. Rad bi videl, ali so pomisleki odločilni ali pa se dajo razjasniti. Za zlodeja, kaj pa je to?" Te besede je prijatelju izvabilo dejstvo, da so se vrata naenkrat odprla, v odprtini pa se je prikazala postava orjaškega moža. Njegova obleka je bila neka čudna mešanica gosposke in kmečke oprave; nosil je črn visok klobuk, dolgo suknjo s škrici, visoke gamaše, v roki pa lovsko palico. Bil je tako velik, da se je v res¬ nici dotikal povprečnega trama vrat in jih v svojo širjavo zavzemal od ene strani do druge. Njegov veliki obraz, ki je bil začrtan s tisočero gubami, ogorel od solnca ter nosil znake vseh 54 slabih strasti, se je obračal od enega do dru¬ gega naju dveh, globoko udrte oči in visoki, drobni, brezmesni nos pa ga je delal nekako podobnega silni stari ptici roparici. „Kdo izmed vaju pa je Holmes?" je vprašala ta prikazen. „Meni je tako ime; sedaj me poznate, jaz pa vas še ne," je dejal moj tovariš mirno. „Jaz sem dr. Grimesby Roylott iz Stoke Morana. “ „Ali res, doktor," je rekel Holmes pri¬ jazno. ,,Prosim vas, sedite." „Ne. Moja pastorka je bila tukaj. Sledil sem ji do sem. Kaj pa vam je povedala?" ,,Nekoliko mraz je za ta čas v letu," je rekel Holmes. „Kaj vam je povedala?" je zavpil starec divje. „Slišal sem pa, da pomladanski žafran prav dobro obeta," je nadaljeval tovariš nemoteno. „Ha! Odslavljate me, ali ne?" je dejal naš novi obiskovalec, stopil korak naprej ter je vihtel svojo palico. „Dobro vas poznam, vi lopov! Slišal sem že o vas. Tisti usiljivi Hol¬ mes ste, ki se nepoklican vmešava v tuje za¬ deve." Moj prijatelj se je nasmejal. „Vi, Holmes nadležnež!" Holmes se je še bolj smejal. „Holmes, ki je v službi Scotland Jarda' 55 Holmes se je presrčno hehetal. „Vaše go¬ vorjenje je kaj zabavno," je rekel. „Kadar pa pojdete ven, zaprite vrata, kajti prepih je v resnici močan." „Pojdem, kadar vam povem vse, kar vam imam povedati. Nikar se ne vmešavajte v moje zadeve. Dobro vem, da je bila miss Stonerjeva tukaj — šel sem za njo! Nevaren človek sem! Poglejte!" Stopil je hitro naprej, pograbil ogre¬ balo ter ga zvil s svojimi velikimi rjavimi ro¬ kami. „Glejte, da mi ne pridete v roke," je zarenčal, vrgel zvito ogrebalo v kamin ter odšel iz sobe. „Prav prijazen človek je videti," je dejal Holmes in se nasmejal. „Jaz sicer nisem tako ogromen, toda ako bi bil še malo časa ostal tukaj, bi mu bil pokazal, da moja pest ni dosti slabša od njegove." S temi besedami je vzel jekleno ogrebalo in ga z nenadnim naporom zopet zravnal. „Pomisli si nesramnost, da me je zamenjaval z uradnimi detektivi! Ta mali dogodek dela naše preiskovanje še bolj zanimivo, nadejam se samo, da naša prijateljica ne bo trpela zbok svoje neprevidnost, ker je prepustila, da je šel ta divjak za njo. Sedaj, Watson, si naročiva zajtrk, pozneje pa stopim dol v zdravniško zbornico, kjer se nadejam dobiti nekaj podat¬ kov, ki nam utegnejo pomagati v naši zadevi." Bilo je že skoraj ena ura, ko se je Sherlock Holmes povrnil s svojega pota. V roki je držal 56 polo modrega papirja, ki je bila vsa popisana z opazkami in s številkami. „Videl sem oporoko njegove rajnke žene,“ je rekel. „Da določim njeno pravo vrednost, sem moral izračunati sedanjo vrednost inve¬ sticij, ki pridejo v poštev. Vsi dohodki, ki so znašali ob času ženine smrti nekoliko manj nego enajststo funtov šterlingov, ne znašajo sedaj vsled padanja cen poljedelskih pridelkov več nego sedemstopetdeset funtov. V slučaju možitve more vsaka izmed hčera zahtevati dvestopetdeset funtov na leto. Jasno je, da bi bil v slučaju možitve obeh deklet doktorjev delež precej majhen, da, celo ena sama bi mu zelo znatno zmanjšala dohodke. Moj dopoldan¬ ski trud ni bil zaman, ker se je izkazalo, da ima tehtne vzroke upirati se vsaki taki zadevi. Watson, stvar je preresna, da bi tratili čas, po¬ sebno ker starec ve, da se mi zanimamo za njegove razmere; ako si torej pripravljen, vza¬ meva voz ter se odpeljeva na postajo Waterloo. Zelo hvaležen ti bom, ako vtakneš svoj revolver v žep. Revolver z znamko Elley’s štev. 2 je iz¬ vrstna stvar za take gospode, ki morejo zvijati jeklena ogrebala. Ta in pa krtačica za zobe bo morda vse, kar potrebujeva." Na postaji Waterloo sva srečno dobila vlak za Leatherhead, kjer sva v kolodvorski krčmi najela voz, ki je naju peljal kake štiri ali pet milj daleč po prijaznih surreyskih potih. Dan je bil krasen, solnce je svetlo sijalo in na nebu 57 je bilo le nekoliko oblačkov. Drevje in plotovi so pravkar poganjali svoje prvo zelenje in zrak je bil poln> prijetnega vonja vlažne zemlje. Čudno se mi je zdelo nasprotje med prijaznimi ©znanjevavci spomladi in čudno nalogo, ki sva se je lotila. Moj tovariš je sedel na sprednjem delu voza; roke je imel sklenjene, klobuk po¬ tisnjen globoko preko oči, glava mu je počivala na prsih, in zatopljen je bil v globoke misli. Naenkrat pa se je zganil, me potrkal na ramo ter pokazal na travnike. „Tja poglej!“ je rekel. Močno zarastel park se je razprostiral po zložnem obronku, ki se je na najvišjem mestu zgoščeval v majhen gozdič. Izmed drevja je bilo videti sivo pročelje in visoko sleme zelo starega gradiča. „Stoke Moran?" je vprašal. ..Da, gospod, to je hiša dr. Grimesbyja Roy- lotta,“ je pripomnil voznik. ,.Nekaj zidajo tam," je rekel Holmes, „in tja sva namenjena." „Tamle pa je vas," je rekel voznik ter po¬ kazal na gručo streh v nekoliki daljavi na levi; ..ako želite iti do te hiše, je mnogo krajši, ako porabite ta prehod črez ograjo in potem po bližnjicah preko polja. Tamle je, kjer se izpre- baja ona dama." •Jn ta dama je, kakor mislim, miss Stoner- l ev a,“ je dejal Holmes ter si senčil oči. „Da, 58 mislim, da je najbolje, ako se ravnava po vašem nasvetu." Izstopila sva, plačala voznino in voz je od- drdral zopet nazaj proti Leatherheadu. „Zdelo se mi je potrebno," je rekel Holmes, ko sva prestopila ograjo, „vzbuditi v tem člo¬ veku misel, da sva prišla semkaj kot stav¬ benika ali po kakem gotovem opravku. Tako morda ne bo govoril dalje. ,Dober dan, miss Stonerjeva, kakor vidite, sva držala dano be¬ sedo'.“ Naša jutranja klijentinja je prihitela naproti z obrazom, na katerem je bilo videti veliko ve¬ selje. „Željno sem vas že pričakovala," je rekla ter nama presrčno stresla roko. ,,Vse gre dobro. Dr. Roylott je odšel v mesto in ni verjetno, da bi se vrnil pred večerom." „Imela sva čast seznaniti se z doktorjem," je rekel Holmes ter v kratkih besedah povedal, kaj se je pripetilo. Miss Stonerjeva je preble¬ dela kakor zid. „Sveta nebesa!" je vzkliknila, „torej je šel za menoj!“ „Tako je videti." „Tako pretkan je, da nikoli ne vem, kdaj setn varna pred njim. Kaj pa poreče, ko se vrne?" „Cuvati se mora, kajti priti zna do spozna¬ nja, da sledi njegovim stopinjam nekdo, ki je še bolj zvit. Drevi se morate kar zapreti pred njim. Ako' pa bo nasilen, vas popeljemo k teti v Harrow. Sedaj pa moramo kar najbolje upora- 59 biti čas; popeljite naju torej v tiste sobe, da si jih malo ogledava." Poslopje je bilo zidano iz sivega, z lišajem porastlega kamna; imelo je visok osrednji del in dvoje zaokroženih kril na vsaki strani. Pri enem teh kril so bila okna pobita in zabita z deskami, streha pa je bila deloma udrta — prava slika razvaline. Osrednji del je bil v malo boljšem stanju, desno krilo pa je bilo primero¬ ma novo in zastori na oknih in modri dim, ki se je vil iznad dimnikov, so pričali da biva rod- binca v tem krilu. Koncem zidovja je bil zgra¬ jen nekak oder in zid je bil podrt, vendar ni bilo ob času našega obiska nikjer videti de¬ lavcev. Holmes je hodil po slabo gojeni trati počasi gorindol in z veliko pozornostjo ogledo¬ val zunanjost oken. »To-le okno pripada oni sobi, v kateri ste vi navadno spali, srednje sobi od sestre, ono Pa, ki je osrednjemu delu najbližje, sobi dok¬ torja Roylotta; ali ni tako?" „Prav tako je. Sedaj pa spim v srednji sobi." »Z ozirom na prezidavanje, kajne. Pa veste kaj, kakor vse kaže, popravila na onem kraju nikakor niso tako nujno potrebna." »Sploh niso bila. Po mojih mislih je bil to le nekak izgovor, da me iztira iz moje sobe." »Tako; to da misliti. Kajneda, na drugi strani te ga ozkega krila je hodnik, iz katerega se Pride v te tri sobe. Hodnik ima seveda okna, ali ne ?“ 60 „Da, pa zelo majhna. Preozka, da bi se mogel kdo preriniti skozi." „Ker ste s sestro ponoči vrata zaklepali, od te strani torej ni bilo mogoče dospeti v vajine sobe. Sedaj po bodite tako prijazni ter pojdite v svojo sobo pa zaprite oknice." Miss Stonerjeva je storila kakor naročeno in Holmes je skušal po skrbnem preiskanju na vse mogoče načine šiloma odpreti oknice; toda brez uspeha. Nikjer ni bilo razpokline, v katero bi se moglo vtakniti nož, da bi ž njim dvignil drog. Nato je pregledoval s povečevalnim ste¬ klom tečaje; bili so iz masivnega železa in trdno vzidani v močno zidovje. „Hm!“ je rekel in se v zadregi popraskal po bradi, „moja teorija ima v resnici kaj težkoč. Nikdo ni mogel skozi te oknice, ako so bile zapahnjene. No, videti hočemo, ako nam notranjost kaj bolj pojasni celo stvar." Majhna stranska vrata so držala v pobeljeni hodnik, iz katerega se je prišlo v one tri sobe. Tretje sobe Plolmes ni hotel videti; radi tega smo se podali naravnost v drugo, to je ono, v kateri je sedaj spala miss Stonerjeva in v ka¬ teri je umrla njena sestra. Bila je prijazna, majhna soba z nizkim stropom in širokim ka¬ minom, kakor se nahajajo v starih hišah na deželi. V enem kotu je stala rjava omara s pre¬ dali, v drugem z belo odejo pokrita postelja, na levi strani okna pa toaletna mizica. To in pa dva majhna pletena stola je bilo vse po- 61 hištvo v sobi, ki jo je posredi pokrivala štiri¬ oglata wiltonska preproga. Leseni oboj ob stenah je bil iz rjave, od črvov razjedene hra- stovine in tako star in brezbarven 1 , da je bil gotovo še izza prvotne gradnje cele hiše. Hol¬ mes je potisnil enega stolov v kot, sedel molče nekoliko časa, oči pa so se mu ozirale okoliin- okoli, gorindol ter si pazljivo ogledovale vsako malenkost v sobi. „Kam pa drži tisti zvonec?" je vprašal na¬ posled ter pokazal na debelo vrvico za hišni zvonec, ki je visela ob postelji in koje čop je ležal že na blazini. „V sobo hišne oskrbnice." „Videti je novejši kot druge stvari." „Da, šele pred nekaj leti smo to napravili." „Vaša sestra ga je hotela imeti, ali ne?" „Ne, nikoli nisem slišala, da bi ga kdaj ra¬ bila. Kar sva potrebovali, sva imeli vedno na¬ vado, da sva si sami preskrbeli." „Da, nepotrebno se zdi namestiti tako lično vrvico za zvonec na tistem kraju. Sedaj me pa oprostite za nekoliko minut, da si ogledam tla." S svojim povečevalnim steklom v roki se je vrgel na tla, se plazil hitro semintja ter na¬ tančno pregledoval razpoke med deskami. Za¬ tem je storil istotako z lesovjem, s katerim je bila soba obita. Naposled je stopil k postelji, zrl nekaj časa nanjo in si ogledoval zid nad njo. Navsezadnje je prijel za vrvico zvonca in krepko potegnil. 62 „Slišite, to pa je le navidezen zvonec.“ „Ali ne zvoni?" „Ne, vsaj ni z nobeno žico v zvezi. Kaj za¬ nimivo. Sedaj lahko vidite, da je pritrjena za kavelj ravno nad onim mestom, kjer se nahaja majhna ventilator jeva odprtina." „Kako bedasto! Nikoli nisem tega opazila." „Jako čudno!" je zamrmral Holmes in vlekel za vrvico. „V tej sobi je nekaj zelo čudnih po¬ sebnosti. Kakšen bedak je na primer moral biti stavbenik, ki je napeljal ventilator v drugo sobo, med tem ko bi ga bil z istim trudom lahko napeljal na prosti zrak!" „In tudi povsem nov je," je rekla dama. „Ali je bil narejen nekako v istem času kakor vrvica za zvonec?" je vprašal Holmes. „Da, nekako v istem času se je izvršilo več majhnih izprememb." „Zdi se, da so bile te izpremembe zelo zani¬ mive — navidezne vrvice za zvonec in venti¬ latorji, ki ne dovajajo svežega zraka. Z vašim dovoljenjem, miss Stonerjeva, si hočemo sedaj ogledati prvo sobo." Soba dr. Grimesbyja Roylotta je bila večja kot soba njegove pastorke, pa ravno tako pre¬ prosto opravljena. Vojaška postelja, majhna lesena polica polna knjig, večinoma tehniškega značaja, poleg postelje naslanjač, ob zidu pre¬ prost lesen stol, okrogla miza in velika železna skrinja, to so bile glavne stvari, ki jih je ugle- 63 dalo oko. Holmes je počasi stopal naokoli in z največjem zanimanjem pregledoval vse. „Kaj pa je tukaj notri?" je vprašal ter po¬ trkal po skrinji. ,,Kupčijske listine mojega očima." „0, torej ste že videli njeno notranjost?" „Samo enkrat pred leti. Spominjam se, da je bila polna raznih papirjev." „Mačke pa ni v njej, na primer, kaj ?“ „Ne. Kako čudna misel!“ ,,Slišite, poglejte no tole!" In vzel je v roke majhno čašo mleka, ki je stala na njej. „Ne, mačke nimamo. Imamo pa čito in pa¬ vijana." „Oh, da, seveda. No, čita, je pravzaprav ve¬ lika mačka, toda s čašo mleka se ne zadosti posebno njenim potrebam. Še eno je, kar bi rad dognal." Počenil je poleg stola in z naj- večjo pozornostjo preiskoval sedalo. „Hvala vam. Stvar je sedaj popolnoma v redu," je rekel, vstal ter vtaknil povečevalno steklo v žep. „Halo! Še nekaj zanimivega je tukaj!“ Stvar, ki jo je našlo njegovo bistro oko, je bil majhen pasji bič, ki je visel na enem robu postelje. Vrvica je bila zvita in zvezana, da je tvorila nekako zanko. „Kaj pa praviš k temu, Watson?“ „To je čisto navaden bič. Samo ne vem. čemu bi bila vrvica Zvezana." 64 „To pa ni tako navadno, kajneda? Moj Bog! Svet je zloben in kadar začne razumen človek rabiti svoje možgane v zločinske namene, je stvar posebno huda. Mislim, da sem sedaj vse videl, miss Stonerjeva, in z vašim dovoljenjem odidemo še na trato." Nikdar nisem bil priča, da bi bil obraz mo¬ jega prijatelja' tako razkačen in njegovo čelo tako mračno, kakor tedaj, ko smo se podali s prizorišča tega preiskovanja. Nekolikokrat smo že šli po trati gorindol in niti miss Stonerjeva niti jaz ga nisva hotela motiti v njegovih mislih; navsezadnje pa se je sam zbudil iz svoje zamišljenosti. „Nujno potrebno je, miss Stonerjeva," je rekel, „da se v vsakem oziru popolnoma rav¬ nate po mojem nasvetu." „Storila bom tako." „Stvar je preresna za vsako obotavljanje. Vaše življenje je lahko odvisno od vaše usluž- Ijivosti." „Zagotavljam vas, da sem popolnoma v va¬ ših rokah." „Pred vsem morava jaz in moj prijatelj ostati to noč v vaši sobi." Obadva, miss Stonerjeva in jaz, sva začu dena pogledala. „Da, mora biti tako. Dovolite, da vam stvar pojasnim. Kajne, tamkaj se nahaja vaška krčma?" „Da, krčma pri ,Kroni'.“ 65 »Jako dobro. Ali je mogoče odtod videti vaša okna?“ „Gotovo.“ „Ko se vaš očim vrne, morate ostati v svoji sobi, češ, da vas boli glava. Ko boste slišali, da se je vaš očim podal k počitku, odprite oknice svoje sobe, izpostavite svetiljko kot zna¬ menje za naju, potem pa morete oditi z vsem, kar utegnete potrebovati, v sobo, v kateri ste poprej navadno bivali. Nadejam se, da vam bo navzlic popravilom mogoče prebiti eno noč v njej.“ „0, da, zelo lahko." »Ostalo pa prepustite nama.“ „Kaj pa boste storili?" „Cez noč ostaneva v vaši sobi ter bova za¬ sledovala vzrok onega šuma, ki vas je tako vznemiril." »Mislim, da ste si že ustvarili sodbo, mr. Holmes," je rekla miss Stonerjeva ter položila roko na rokav mojega tovariša. »Morda." »Potem mi za Božjo voljo povejte, kaj je bil vzrok smrti moje sestre." »Rad bi imel jasnejših dokazov, predno od¬ govorim na to." »Vendar mi saj toliko lahko poveste, ako imam jaz prav in ako je morda umrla vsled nenadnega strahu." »Ne, mislim, da ne. Po mojih mislih je vzrok bolj očiten. Sedaj vas pa morava zapustiti, Sherlock, II. 5 66 miss Stonerjeva, kajti ako bi se dr. Roylott iznenada povrnil in naju tukaj našel, bi bila naša pot zaman. Z Bogom; bodite pogumni, kajti, ako storite tako, kakor sem vam naročil, se lahko zanesete, da kmalu preženem nevar¬ nosti, ki vam prete.“ Brez težav sva najela spalno in družabno sobo v krčmi pri „Kroni“. Nahajali sta se v gorenjem nadstropju in iz našega okna sva lahko videla grajska vrata in ono krilo gradiča, v katerem so stanovali. V mraku sva videla dr.Grimesbyja Royolotta, ko se je peljal mimo; njegova orjaška postava se je vzdigovala vi¬ soko nad malo postavo fanta, ki ga je vozil. Dečko ni mogel hitro odpreti težkih železnih vrat ih takoj zatem sva slišala sirovi doktorjev glas in videla, s kako srditostjo je vihtel svoje stisnjene pesti proti njemu. Voz se je odpeljal dalje in nekoliko minut pozneje sva videla, kako se je med drevjem naenkrat zasvetilo, ko je prižgal Svetiljko v eni družabnih sob. „Veš, Watson,“ je rekel Holmes, ko sva se¬ dela v naraščajoči temi, ,,vest me peče v resnici, da sem te vzel danes s seboj. V prav očito ne¬ varnost se padajava tukaj." ,,Ali ti morem biti v pomoč?" „Tvoja navzočnost utegne biti neprecen¬ ljiva." „Potem grem na vsak način s teboj." „Zelo prijazno od tebe." f 67 ,,Govoril si o nevarnosti. Očiviclno si v teh sobah več videl nego jaz.“ „Ne, mislim pa, da sem nekoliko več sklepal. Po mojih mislih si videl vse ono, kakor jaz, ali ne ?“ .,Razen one vrvice za zvonec nisem videl ničesar pomembnega, v kakšen namen pa je utegnila služiti, to presega mojo domišljijo." ..Ventilator si tudi videl, kajne?" „Da, vendar ni po mojih mislih nič posebno nenavadnega, ako se nahaja majhna odprtina med dvema sobama. Tako majhna je, da bi še podgana komaj mogla skozi." „Prepričan sem bil, da najdeva ventilator, še predno sva prišla v Stoke Moran." ,,Moj dragi Holmes!“ ..O, da, v resnici sem bil prepričan. Gotovo se še spominjaš, da nam je miss Stonerjeva v svojem poročilu povedala, da je njena sestra duhala dr. Roylottove smodke. To spričuje, da je morala biti neka zveza med obema sobama. Ta zveza pa je mogla biti samo majhna, sicer hi jo bili pri koronerjevi preiskavi opazili. In jaz sem sklepal, da mora biti nekak ventilator." „Kaj pa more biti hudega pri tem ?“ „No, na vsak način imamo tukaj celo vrsto zelo čudnih stvari in dogodkov. Naredijo ven¬ tilator, obesijo vrvico za zvonec in neka dama, ki spi v postelji, umrje. Ali se ti ne zdi vse to malo čudno?" 5 ' 68 „Nobene zveze ne morem videti pri vsem tem." „Ali si ti opazil kaj posebno čudnega glede one postelje?" »Ne.“ ,,Prikovana je k tlom. Ali si že kdaj videl tako pritrjeno posteljo?" „Ne morem reči, da sem jo." „Dama ni mogla premakniti svoje postelje. Morala je biti vedno v isti legi proti ventila¬ torju in vrvi — vsaj tako jo lahko imenujemo, ker je jasno, da ni nikoli imela namena kot vrvica za zvonec." „PIolmes!“ sem zaklical, „zdi se mi, da vidim, na kaj namigavaš. Potemtakem sva prišla rav¬ no o pravem času, da preprečiva strašen in zloben zločin." „Jako zloben in jako strašen. Ako kak doktor zaide na slaba pota, je prvi med zločinci. On ima moč in pogum in ima znanje. Palmer in Pritchard sta bila med prvimi svojega poklica. Ta človek gre celo še dalje, vendar mislim, Watson, da bo nama mogoče, še dalje iti. Sicer pa naju čaka še dovolj groze, predno mine noč; zapaliva si raje mirno pipo in obrniva za ne¬ koliko ur svojo pozornost do bolj veselih stvari." Okolo devetih je luč med drevjem ugasnila in v smeri proti gradiču je bilo vse temno. Dve uri ste počasi pretekli, nato pa se je na- 69 enkrat, ravno ko je ura bila enajst, prav pred nami zasvetila svetla luč. ,,Evo naše znamenje," je rekel Holmes in skočil pokonci; „od srednjega okna prihaja." Pri odhodu je izpregovoril par besedi s krč¬ marjem ter mu povedal, da greva k nekemu znancu na obisk in da je mogoče, da ostaneva čez noč pri njem. Trenutek pozneje sva bila zunaj na temni cesti; oster veter nama je bril v obraz, pred nama pa je svetila iz teme ena sama rumena luč, vodnica na temni poti. Izlahka sva dospela na grajsko ozemlje, kajti v starem zidovju od parka so zijale široke, ne¬ popravljene vrzeli. Skozi drevje sva kmalu do¬ spela do trate in preko nje; ravno sva namera¬ vala zlesti skozi okno v hišo, ko je izza lovoro¬ vih grmov skočila neka postava, podobna odur¬ nemu pohabljenemu otroku, ki je skočila v travo in hitro zbežala preko trate v temo. „Moj Bog!" sem zašepetal, „ali si videl?" Holmes je bil za trenutek enako osupel kot jaz. V vznemirjenosti se je njegova roka ovila kakor vijak okoli mojih členkov. Potem pa se je zamolklo zasmejal ter mi položil svoja usta na uho. „Lepo gospodarstvo to!" je zamrmral. „Pa- vijan je bil." Pozabil sem bil na čudne doktorjeve ljub¬ ljence. Imel je tudi nekega čito. Vsak trenutek se morda znajde na najinih hrbtih. Priznati moram, da sem se precej pomiril, ko sem si po 70 Holmesovem zgledu sezul čevlje in se kmalu znašel v spalnici. Moj tovariš je brez šuma za¬ prl oknice, položil svetil j ko na mizo ter se oziral po sobi. Vse je bilo prav tako, kakor smcf našli popoldne. Nato se je splazil k meni, naredil z roko nekak rog ter mi zašepetal na uho tako tiho, da sem mogel razločevati samo besede: ,„Najmanjši glas utegne biti usodepoln naji¬ nim načrtom." Prikimal sem mu v znamenje, da sem ga razumel. ,,Sedeti morava brez luči. Svetloba bi se mogla videti skozi ventilator." Zopet sem prikimal. „Glej, da ne zaspiš; tvoje življenje je lahko odvisno od tega. Pripravljen pa imej svoj re¬ volver za slučaj, da ga potrebujemo. Jaz bom sedel na stolu poleg postelje, ti pa na onem drugem." Vzel sem revolver iz žepa ter ga položil na vogal od mize. Holmes je prinesel seboj dolgo tanko palico, ki jo je položil na posteljo poleg sebe. Poleg nje je položil še škatlico vžigalic in kos sveče. Nato je ugasnil svetiljko in zagrnila naju je črna tema. Kako naj kdaj pozabim ono strašno bdenje? Nobenega glasu nisem mogel slišati, niti di¬ hanja, in vendar sem vedel, da je moj tovariš sedel z odprtimi očmi komaj nekaj čevljev 71 daleč od mene in v isti nervozni napetosti ka¬ kor jaz. Oknice so zapirale pot najmanjšemu žarku svetlobe in tako sva čakala v popolni temi. Od zunaj je semintja prihajal glas nočne ptice in enkrat se je prav pri oknu zaslišalo dolgo zategnjeno mačje javkanje, ki je pričalo, da je bila tudi čita zunaj. Iz daljave so se čuli zamolkli glasovi farne ure, ki je udarjala vsako četrt ure. Kako dolge so bile te četrti! Dvanajst je bila ura, ena, dve, tri, pa midva sva še vedno molče čakala, karkoli bi utegnilo priti. Naenkrat se je v smeri proti ventilatorju za trenutek posvetila neka luč, ki je takoj zopet ugasnila; sledil pa ji je močan duh po gorečem olju in razgreti kovini. Nekdo je v sosedni sobi prižgal temno svetiljko. Slišal sem rahli glas gibanja, potem pa je zopet vse utihnilo, dasi je duh postal močnejši. Kake pol ure sem z na¬ petimi ušesi sedel na svojem mestu. Kar se je iznenada začul nek drug glas — zelo tih, sika^ joč glas, podoben onemu, ki ga povzroča maj¬ hen curek pare, ki neprestano uhaja iz kotla. V trenutku, ko se je začul ta glas, je Holmes odskočil od postelje, vžgal vžigalico in divje udarjal s svojo palico proti vrvici za zvonec. „Ali jo vidiš, Watson?“ ju vpil. „Ali jo vidiš?“ Jaz pa nisem videl ničesar. V trenutku, ko je Holmes prižgal luč, sem slišal tih, razločen žvižg, a vsled nenadnega svita, ki mi je šinil v oči, mi ni bilo mogoče reči, kaj je bilo ono. 72 proti čemur je moj prijatelj tako divji udarjal. Videl sem pa toliko, da je bil njegov obraz smrtno bled in navdan z grozo in gnjevom. Prenehal je s svojimi udarci ter gledal gor proti ventilatorju, ko je nočno tišino naenkrat pretrgal tako grozen krik, kakor ga še nikoli nisem slišal. Naraščal je vedno glasneje in glasneje in v svoji grozi izražal bol, grozo in srd. Doli v vasi in celo v bolj oddaljenem žup¬ nišču, pravijo, da je ta krik zbudil ljudi iz spanja. Zona je naju obhajala; debelo sem gledal Holmesa, on pa mene, dokler niso po¬ slednji glasovi utihnili v tišini, iz katere so se pojavili. „Kaj pa more to pomeniti?" sem izprego- voril. „To pomeni, da je vse končano!" je od¬ govoril Holmes. „In navsezadnje je morda tako najbolje. Vzemi svoj revolver, kajti sedaj greva v Roylottovo sobo." Resnega obraza je užgal svetiljko in stopil v hodnik naprej. Dvakrat je udaril po sobnih vratih, ne da bi dobil od znotraj odgovor. Nato je pritisnil na kljuko in vstopil, jaz pa z na¬ petim revolverjem v roki tik za njim. Čuden prizor se je nudil najinim očem. Na mizi je stala temna svetiljka z napol odprtimi oknicami ter razlivala svetlo svetlobo preko železne skrinje, koje vrata so bila na stežaj odprta. Zraven te mize je na lesenem stolu sedel dr. Grimesby Roylott v dolgi ponočni 73 obleki, izpod katere so štrleli goli gležnji, med¬ tem ko so mu noge tičale v rdečih brezpetnih turških copatah. V naročju mu je ležala kratka palica z dolgo vrvico, ki smo jo videli popol¬ dne. Njegova brada je bila obrnjena kvišku, oči pa so bile strašno nepremično in srepo uprte v strop v kotu. Okoli čela se mu je ovijal ču¬ den rumen trak z rjavkastimi pikami, ki je bil videti trdno privezan okoli glave. Ko sva vsto¬ pila, se ni doktor niti zganil niti oglasil. „Trak! Grahasti trak!" je zašepetal Holmes. Stopil sem korak naprej. Kakor bi trenil, se je začel ta čudni oglavni okrasek premikati in izmed njegovih las se je vzdignila ploščata glava in napihnjeni vrat ostudne kače. „Močvirski gad!“ je vzkliknil Holmes, „naj- bolj smrtonosna kača v Indiji. V desetih sekun¬ dah po piku je umrl. Nasilje se zares maščuje nad nasilnežem in kovar pade v jamo, ki jo koplje drugim. Vrzimo to žival zopet v njen brlog, potem pa popeljeva miss Stonerjevo na drug bolj varen kraj ter obvestiva policijo o vsem, kar se je pripetilo." Pri teh besedah je hitro zgrabil pasji bič na mrtvečevem naročju, vrgel kači zanko okoli vratu, jo potegnil z njenega strašnega ležišča, nesel z iztegnjeno roko do železne skrinje, jo vrgel vanjo ter zaprl pokrov. Taka je resnica o smrti dr. Grimesbyja Roy- lotta iz Stoke Morana. Ni treba, da bi podaljšal to zgodbo, ki je itak že preveč narastla, s tem 74 da bi pripovedoval, kako sva sporočila prestra¬ šeni gospici žalostno novico, kako sva jo peljala z jutranjim vlakom k njeni dobri teti v Harrovr in kako je počasna uradna preiskava prišla do zaključka, da je doktor umrl vsled tega, ker se je premalo oprezno igral z nevarno živaljo. Ono malo, kar mi je bilo o celi zadevi še ne¬ znanega, mi je povedal Sherlock Holmes, ko sva se naslednjega dne vozila domov. „Prišel sem,“ je rekel, „do popolnoma napač¬ nega zaključka, ki spričuje, moj dragi Watson. kako nevarno je vedno, sklepati iz nezadostnih podatkov. Navzočnost ciganov, beseda [nam¬ reč: „band“, ki pomeni v angl. trak, pa tudi tolpo, četo], ki jo je rabilo nesrečno dekle, da popiše ono, kar je uzrla pri nenadnem svitu vžigalice, vse to je bilo dovolj, da me je speljalo na docela napačen sled. Toliko si pa štejefn v zaslugo, da sem v trenutku takoj zopet izpre- gledal cel svoj položaj, kakor hitro mi je po¬ stalo jasno, da nevarnost, ki je grozila stano¬ valcu one sobe, ni mogla prihajati niti od okna niti od vrat. Moja pozornost se je kmalu obr¬ nila, kakor sem ti že povedal, k tem ventila¬ torju in vrvici za zvonec, ki je visela ob postelji. Odkritje, da je bilo vse le navidezno in da je bila postelja prikovana k tlom, je kakor bi trenil vzbudilo v meni sum, da je služila vrvica tam¬ kaj kot nekak most za neko stvar, ki pride skozi luknjo in dol na posteljo. Takoj mi je prišla na misel kača, in ko sem to misel združil 75 z vednostjo, da ima doktor več živali iz Indije, sem začutil, da sem najbrže na pravem sledu. Misel, uporabiti obliko strupa, ki bi ga nobena kemična preiskava ne mogla odkriti, je bila pač taka, kakor more priti razumnemu in krvo¬ ločnemu človeku v glavo, ki je dolgo časa na Jutrovem živel. Naglica, s katero bi učinkoval tak strup, bi bila z njegovega stališča nekaka ugodnost. Ostre oči bi moral imeti tisti koroner, ki bi mogel razločiti oni dve tnali temni pičici, ki bi pričali, kje da sta strupena zobova izvršila svoje delo. Nato mi je prišel na misel žvižg. Naravno je moral kačo zopet nazaj poklicati, da ji ne bi jutranji svit razkril njegovi žrtvi. Vadil jo je morda s pomočjo mleka, ki smo ga našli, da se je vračala k njemu nazaj, kadar jo je poklical. Ob uri, ki se mu je zdela najbolj primerna, jo je najbrže vtaknil v ventilator v nadi, da spleza po vrvici navzdol ter pride tako na posteljo. Morda bi vgriznila stanovalko ali pa tudi ne, morebiti bi utegnila cel teden vsako noč uteči nevarnosti, toda prej ali slej je morala postati žrtev. „Do teh zaključkov sem prišel, predno sem sploh stopil v njegovo sobo. Preiskanje njego¬ vega stola mi je pokazalo, da je imel navado stati na njem; to je bilo seveda potrebno, da seže do ventilatorja. Pogled na skrinjo, čašico mleka, zanko bičeve vrvice, vse to je zadosto¬ valo, da je pregnalo vse dvome, ki so utegnili še ostati. Kovinski žvenk, ki ga je slišala miss 76 Stonerjeva, je očividno povzročil očim, ko je v naglici zaprl vrata svoje skrinje za njenim strašnim Stanovnikom. In ko sem si naposled ustvaril sodbo, sem storil znane ti korake, da dobim dokazov. Slišal sem sikati žival, in brez dvoma si jo ti ravno tako, in tedaj sem nemu¬ doma prižgal luč ter jo napadel." „Z uspehom, da si jo pognal skozi ventilator nazaj." „In tudi s tem uspehom, da sem povzročil, da se je na drugi strani zidu lotila svojega go¬ spodarja. Nekaj mojih udarcev jo je zadelo in razdražilo njeno kačjo naravo tako, da je sko¬ čila na prvo osebo, ki jo je ugledala. Tako sem brez dvoma neposredno odgovoren za smrt dr. Grimesbyja Rovlotta, vendar ne morem reči, da bi mi bogvekako težila vest."